Etologija prehrane koz

Izvleček

Prispevek obravnava lastne raziskave in izkušnje pri reji koz. Poleg obnašanja pri zauživanju je obravnavana tudi sistematizacija rastlin, ki jih koze zauživajo. Proučevanje in sistematizacija rastlin, ki jih koze zauživajo vodi do presenetljivih rezultatov. S sistematsko razdelitvijo rastlin na travniške rastline, zelišča, drevje, grmovje, poljščine in njivski plevel ugotavljamo izredno širok spekter zauživanja rastlin pri kozah. Nobena
vrsta udomačenih prežvekovalcev ne zauživa toliko različnih rastlin in njihovih delov kot koze.


S svojo iznajdljivostjo si znajo zelo dobro sestaviti kvaliteten obrok, ki pokrije potrebe za vzdrževanje in prirejo mleka. Zaradi naštetih lastnosti, jih lahko izkoristimo kot prve na paši zaraščajočih površin. Po usposobitvi teh površin, jih lahko izkoristimo za pašo zahtevnejših vrst (ovce, govedo, konji).

Uvod

Problem zaraščajočih površin v Pomurju in Sloveniji je vedno bolj pereč. Predvsem kmetije, na katerih so ostali ostareli ljudje postopoma opuščajo rejo goveda, njive na dostopnih legah še nekako obdelajo, zanemarjajo pa se predvsem travniki in pašniki. Ravno te zaraščajoče površine so za gozdarje nezanimive, ker nimajo kaj sekati, prav tako so nezanimive za kmetijce, ker morajo veliko vlagati za ponovno usposobitev v pašno
rabo. Kot izredno zanimiv species za rešitev nastalega problema je narava sama ponudila kozo.

Koze zauživajo izredno veliko različnih rastlinskih vrst. Izredno rade jedo listje in vršičke grmovja in drevja, zeli in travo. Detelje nimajo rade, predvsem belo deteljo (Trifolium repens) ne marajo. Rajši so lačne ali pa jedo slamo, kot pa belo deteljo. Tudi zelo mlada paša z veliko prebavljivih hranilnih snovi in malo surove vlaknine za koze ni izziv. Rajši imajo starejšo travinje v fazi latenja ali začetku cvetenja.

Paša koz na zaraščajočih površinah predstavlja alternativno sonaravno rejo, s katero s čim manj truda usposobimo te površine nazaj v pašnike ali travnike, razen tega pa še imamo določeno gospodarsko korist. Predvsem reja mesnih koz ali njihovih kriţank je zanimiva, ker jih ni potrebno molsti.

Material in metode dela

V raziskavo je bilo vključenih 6 osebkov, 4 plemenice in 2 plemenjaka. Reja je prosta v hlevu z zunanjo klimo. Živali se lahko svobodno gibajo v hlevu in izpustu – čredinki veliki 7 arov. Krmljenje v poletnih mesecih z zeleno krmo je bilo ad libidum, pozimi pa s senom in močno krmo v omejenih, vendar zadostnih količinah.

Raziskava je osredotočena predvsem na poletne mesece, ko je bilo možno krmiti zeleno krmo. Zeleno krmo vključno s kultivarji drevja in grmovja smo sistematsko razdelili v 5 skupin:

  • rastline, ki jih koze jedo do sitosti
  • rastline, ki jih koze jedo do delne sitosti
  • rastline, ki jih koze le okušajo
  • rastline, ki jih koze odklanjajo
  • strupene rastline
Osnovna krma je bil oves in sicer 800 g po osebku. Oves se je med žiti izkazal kot najboljši, saj se ga koze niso naveličale. Koruzo so po izkušnjah prejšnjih let jedle le 3 tedne, po tem času so jo pa začele odklanjati. Ječmen se je še slabše izkazal. Zaradi resice na koncu zrnja, ki jih je očitno pikala, so ga jedle v zelo majhnih količinah, tako da ga je bilo nujno menjati po hitrem postopku. Zanimiv je dodatek sena. Čeprav imajo zelene krme na razpolago ad libidum, se nikoli toliko ne nasitijo, da ne bi jedle še seno.

Rezultati in razprava

Obnašanje koz je svojevrstno. Njihova radovednost, iznajdljivost, domišljavost, spretnost v marsičem prekaša naštete lastnosti pri človeku. Zato je pomembno poudariti, da določene vrste ljudi kot so sangviniki in koleriki ne marajo teh vrst živali. Samo proučevanje je precej zahtevno. Za koze je značilno, da krmo ki so jo še včeraj zauživale v normalnih količinah, danes odklanjajo in je nočejo sprejeti.


Sama sistematika rastlin, ki jih koze zauživajo je zelo težka, saj zauživajo cele rastline in pa posamezne dele rastlin. Zaradi izredne sposobnosti izbiranja lahko izberejo letiste dele rastlin, ki jim gredo najbolj v slast. Presenečenja so velika. V Preglednici 1 rastline s travnika.



Preglednica 1: Zauživanje travniških rastlin pri kozah


vrsta rastline

do sitosti

do delne sitosti

le okušajo

odklanjajo

strupene rastline

travniški lisičji rep

(Alopecorus pratensis)

 

+

 

 

+

 

 

 

mačji rep

(Phleum pratense)

 

+

 

+

 

 

 

trpežna ljulka

(Lolium perene)

 

+

 

 

 

 

mnogocvetna ljulka

(Lolium multiflorum)

 

+

 

 

 

 

visoka pahovka

(Arrhenaterum elatium)

 

+

 

+

 

 

 

travniška latovka

(Poa pratensis)

 

+

 

+

 

 

 

navadna latovka

(Poa trivialis)

 

+

 

+

 

 

 

enoletna latovka

(Poa annua)

 

 

 

+

 

+

 

 

zlati ovsenec (Trisetum flavescens)

 

 

+

 

 

 

pokončna stoklasa

(Bromus erecktus)

 

 

+

 

 

 

mehka stoklasa (Bromus mollis)

 

 

+

 

 

 

dišeča boljka (Antoksantum odoratum)

 

 

 

 

+

 

 

travniška črna detelja

(Trifolium pratense)

 

 

 

+

 

 

bela detelja

(Trifolium repens)

 

 

 

+

 

+

 

rožičkasta nokota (Lotus corniculatus)

 

 

 

 

+

 

 

močvirska nokota (Lotus uliginosus)

 

 

 

+

 

+

 

medena detelja (Melilotus album)

 

 

+

 

+

 

 

navadna medena detelja

(Melilotus officinalis)

 

 

 

+

 

 

+

 

 

širokolistna kislica (Rumex obtusiafolium)

 

 

+

 

+

 

 

navadna kislica

(Rumex acetosella)

 

 

+

 

+

 

 

ripeča zlatica

(Ranunculus acris)

 

 

+

 

 

 

+

plazeča zlatica

(Ranunculus repens)

 

 

 

+

 

 

+

navadni rman

(Achillea milefolium)

 

 

 

 

+

 

 

travniška kozja brada (Trogopogon orientalis)

 

 

 

 

+

 

 

travniška kadulja (Salvia pratensis)

 

 

 

 

+

 

 

 

Razen naštetih sistematsko razvrščenih travniških rastlin, koze zauživajo še veliko več rastlin s travnikov. Problem predstavlja razširjenost teh rastlin v travni ruši. Nekatere rastline so zelo redko zastopane, ali so zelo majhne in drobne in jih je nemogoče živalim ponuditi v zadostnih količinah, da bi se nasitile. Človek je selekcioniral tiste vrste trav in detelj, ki so bile konkurenčne že v naravnem biotopu. Predvsem je povdarjal lastnost visokega pridelka, večkratne letne rabe in okusnosti krme za živali.

 

 

Preglednica 2: Zauživanje najbolj razširjenih zeli pri kozah 

 

vrsta zeli

do sitosti

do delne sitosti

le okušajo

odklanjajo

strupene rastline

navadni regrat

(Taraxakum officinale)

 

+

 

 

+

 

 

 

velika žgoča kopriva (Urtica dioica)

 

 

+

 

 

+

 

mala žgoča kopriva (Urtica urlus)

 

 

+

 

 

+

 

veliki trpotec

(Plantago major)

 

 

+

 

 

 

suličasti trpotec

(Plantago lanceolata)

 

 

+

 

 

 

enoletna suholetnica

(Erigeron annuus)

 

 

 

+

 

 

+

 

 

zdravilna strašnica

(Sanguisorba officinalis)

 

 

 

+

 

 

+

 

 

navadna kislica

(Rumex acetosa)

 

+

+

 

 

navadni potrošnik

(Cichorium intybus)

 

 

+

 

 

+

 

 

 

spomladanski grint (Senecio vernalis)

 

 

 

 

+

 

 

navadni grint

(Senecio vulgaris)

 

 

 

 

+

 

 

+

navadni vratič

(Tanacetum vulgare)

 

 

+

 

 

+

 

navadni rebrinec

(Pastinaca sativa)

 

 

 

+

 

 

 

+

 

 

Koze imajo rade zeli. Predvsem cvetni brsti in cvetovi so najbolj priljubljeni, sledijo listi zeli. Pri pomanjkanju strukturnosti obroka ali pa iz radovednosti (pokajo), zauživajo olesenela stebla zeli. Nekatere zeli npr. koprivo ( Urtica dioica), zauživajo svežo do delne sitosti, nato jo odklanjajo in spet začnejo zauživati, ko ovene.

 

 

Preglednica 3: Zauživanje drevja pri kozah

 

vrsta drevja  

do sitosti

do delne sitosti

le okušajo

odklanjajo

strupene rastline

poljski brest

(Ulmus minor)

+

 

+

 

 

 

dolgopecljati brest

(Ulmus laevis)

 

+

 

 

+

 

 

 

 

dob

(Quercus rubur)

+

 

+

 

 

 

 

cer

(Quercus cerris)

+

 

+

 

 

 

graden

(Quercus sessiliflora)

 

+

 

 

+

 

 

 

 

 

 

beli javor

(Acer pseudoplatanum)

 

+

 

 

+

 

 

 

 

 

maklen

(Acer campestre)

+

+

 

 

 

divja češnja

(Prunus avium)

 

+

 

+

 

 

 

bukev

(Fagus sylvatica)

 

+

 

+

 

 

 

 

pravi kostanj

(Castanea sativa)

 

+

+

 

 

 

bela jelka

(Abies alba)

 

 

+

+

 

 

 

navadna smreka

(Picea abies)

 

 

+

 

+

 

 

 

 

rdeči bor

(Pinus sylvestris)

 

+

 

+

 

 

 

črni bor

(Pinus nigra)

 

+

 

+

 

 

 

macesen

(Larix decidua)

 

+

 

+

 

 

 

 

Zauživanje drevja je zelo pogosto. Praktično ni drevesne vrste, ki jim ne bi teknila. Od drevja zauživajo vse: cvetje, liste, vršičke,celo skorjo z vej in debel obglodajo. Zato so koze predvsem za mlado drevje izredno nevarne. Prav zaradi ščipanja vršičkov lahko v mladem nasadu v zelo kratkem času naredijo nepopisno škodo. Ravno ta njihova lastnost je zelo koristna pri paši na zaraščenih površinah, ki jih želimo usposobiti nazaj v pašnik ali v travnik in jabolko spora z gozdarji pri nenadzorovani paši naobronkih gozda.



Preglednica 4: Zauživanje grmovja pri kozah

 

Vrsta grmovja  

do sitosti

do delne sitosti

le okušajo

odklanjajo

strupene rastline

akacija

(Robinia pseudacacia)

 

+

 

+




črni trn

(Prunus spinoza)

 +

  +

 

 

 

 

črni bezeg
(Sambucus nigra)

 

+

+

 

 


črna jelša

(Almus glutinoza)

 

 

 

 

 

 

  +

 

      +

 

navadna breza

(Betula pendula)

 

 

 

 

 

+

 

 

 

 

 

 

 

+

 

navadni brin (Juniperus communis)

 

 

 

 

+

 

+

 

 

 

navadni glog (Crataegus laevigata)

 

 

 

 

+

 

+

 

 

navadna krhlika (Rhamnus frangula)

 

 

 

 

 

  +

 

  +

 

bukev

(Fagus sylvatica)

 

+

+

 

 

 

 

bela vrba

(Salix alba)

 

 

+

 

+

 

 

 

šipek

(Rosa canina)

 

 

 

+

 

+

 

 

 

 

robida

(Rubus fructicosus)

 

 

+

 

 

+

 

 

 

 

 

malinjak

(Rubus ideaus)

 

+

 

+

 

 

 

črni bor

(Pinus nigra)

 

+

 

+

 

 

 

 

Zauživanje grmovja je najmočneje zastopano. Koze grmovje in podrast naravnost obožujejo. Pri paši na zaraščajočih površinah zauživajo večino rastlin grmičastega izvora. Robido in malinjak, katera govedo odklanja, sta za koze prava poslastica. Pri prosti paši z možnostjo neomejene izbire različnih vrst rastlin, si koze sestavijo zelo pester obrok iz različnih vrstzelišč, grmovja in trav.



Preglednica 5: Zauživanje poljščin pri kozah

 

Vrsta poljščine  

do sitosti

do delne sitosti

le okušajo

odklanjajo

strupene rastline

pšenica

(Triticum aestivum)

 

+

 

 

+

 

 

 

ječmen

(Hordeum vulgare)

+

+

 

 

 

 

(Secale cereale)

 

+

 

+

 

   

 

 

 

 

oves

(Avena sativa)

+

+

 

 

 

 

 

koruza

(Zea mays)

 

+

 

+

 

 

 

 

   

 

tritikala

(Triticale cereale)

 

+

 

+

 

 

 

 

 

proso

(Panicum miliaceum)

 

 

 

 

+

 

+

 

 

ajda

(Fagopyrum esculentum)

 

 

 

 

 

  +

 

  +

 

sirek

(Sorgum halapense)

 

 

 

 

+

 

 

 

+

 

 

krmna pesa

(Beta vulgaris)

 

 

+

 

 

+

 

 

 

 

 

Krompir

(Solanum tuberosum)

 

+

 

+

 

+

 

 

Buče

(Cucurbita bepo)

 

 

 

+

 

+

 

 

 

Žita koze rade zauživajo tako zelena, kot kasneje semena in tudi slamo. Ječmenova in ržena slama, zaradi resic, nista tako priljubljeni kotovsena in pšenična slama. Koruzo najraje jedo zeleno, koruzno silažo in zrnjenimajo najrajši. Zeleno proso, sirek in sudansko travo nimajo tako rade kot žita, silažo iz naštetih rastlin pa nimajo tako rade kot koruzno silažo. Zeleno ajdo sicer zauživajo, vendar raje jedo kaj drugega. Listje sladkorne in krmne pese rade zauživajo, vendar v omejenih količinah. Prav tako rade zauživajo korene sladkorne in krmne pese v zimskem obroku v kombinaciji s senom in zrnjem. Krompirjevo cimo zauživajo do delne sitosti, vendar ne dalj časa. Gomolje prav tako zauživajo surove, vendar v majhnih količinah. Buče zauživajo tu pa tam kakšen list, imajo pa rade plodove.


 

Preglednica 6: Zauživanje njivskih plevelov pri kozah

 

Vrsta plevela  

do sitosti

do delne sitosti

le okušajo

odklanjajo

strupene rastline

kostreba

(Echinochloa crus galli)

 

+

 

 

+

 

 

 

sivozeleni muhvič

(Setaria glauca)

+

+

 

 

 

 

divji oves

(Avena fatua)

 

  +

 

 

+

 

 

 

 

 

 

srakoperec

(Apera spica venti)

 

 

 

 

+

 

 

  +

 

 

 

 

plazeča pirnica (Agropyrum repens)

 

+

 

 

+

 

 

 

 

 

 

  +

 

 

pesjak

(Cynodon dactylon)

 

 

 

 

+

 

+

 

 

pasji rep

(Cynosurus cristatus)

 

 

 

 

+

 

+

 

 

srakonja

(Digitalia sanguinalis)

 

 

 

+

 

+

 

 

+

 

navadna loboda

(Atriplex patula)

 

+

 

 

+

 

 

 

 

 

 

 

 

bela metlika

(Chenopodium album)

 

+

 

 

+

 

 

 

 

 

 

njivski osat

(Cirsium arvense)

 

 

+

 

 

+

 

 

+

 

 

njivski slak

(Convolvulus arvensis)

 

 

+

 

 

+

 

 

 

 

 

navadno korenje

(Dauchus carota)

 

+

+

 

 

 

drobnocvetni rogovilček (Galinsoga parviflor)

 

 

+

 

 

+

 

 

 

breskova dresen

(Polygonum persicaria)

 

+

 

 

+

 

 

+

 

 

 

ščavjelistna dresen (Poligonum lapathifoliu)

 

 

+

 

 

+

 

 

 

 

Njivski pleveli, zrasli po strnišču ječmena, so bili dobra krma za koze. Prevladovali so: kostreba, sivozeleni muhvič, breskova dresen, ščavje listna dresen, navadna loboda, bela metlika in njivski slak. Prva dva odkosa so koze dobro sprejemale. Jesenski odkos v drugi dekadi septembra pa so začele odklanjati, kot vso ostalo jesensko zeleno krmo. Zelena jesenska krma brez strukturne vlaknine jim ne prija. Od njivskih plevelov najraje zauživajo travnate plevele.


Zaključki

Koze jedo zelo veliko različnih vrst rastlin. Njihova sposobnost prilagoditve in preživetja je verjetno znotraj udomačenih prežvekovalcev največja. Reja koz mora biti strogo nadzorovana. Pri nenadzorovani reji v gozdu, sadovnjaku ali vinogradu, koze naredijo neprecenljivo škodo.


Na zaraščajočih površinah so prve, ki pomagajo uničevati grmovje in podrast.Kasneje, ko se kakovost ruše izboljša, lahko pasemo ovce in krave dojilje.


Razen tega, da nam pomagajo pri ponovnem usposabljanju zaraščenih površin nazajv kmetijske (pašnike in travnike), imamo še gospodarsko korist.  


Janez Lebar, univ. dipl. ing. kmet.