Etologija zavračanja kozličkov

Uvod

Iz literature obstajajo podatki različnih avtorjev glede obnašanja ovac pri tim. „kraji ” in na drugi strani „zavračanju” jagnjet. Kot navaja Zagožen ob jagnjitvah lahko znašajo izgube do 30 in več %, izkušen rejec pa jih lahko zmanjša na 2 do 3 %.


Podobno pri jaritvah nastopijo izgube, ki so pa zelo različne. Glede raziskav kraje oz. zavračanja kozličkov pa praktično pri pregledu literature nismo zasledili oprijemljivih podatkov, se pa večkrat omenja kraja kozličkov.


Pri tem velja poudariti, da prevladuje pri reji koz v glavnem usmeritev v prirejo mleka, pri reji ovac pa prevladuje usmeritev v prirejo mesa in volne. Zato je tudi cilj rejcev koz, da kozličke čimprej odstavijo, koze pa začnejo molsti in prodajati mleko ali izdelovati mlečne izdelke.


Pri reji mesnega tipa koz, pa je cilj povsem drugačen – podoben kot pri reji ovac usmerjenih v prirejo jagnjet in volne, saj želimo dobiti čim več kakovostnih kozličkov za pitanje. Tudi živa masa spitanih kozličkov pri mesni usmeritvi je višja od žive mase spitanih kozličkov pri mlečni usmeritvi, saj je pri mlečni usmeritvi zaželeno čim prej odstaviti kozličke in začeti z molžo. Zaradi dodatnega vira prihodka pa so zaželene čim manjše izgube kozličkov od rojstva do zakola.


Večina avtorjev enači med sabo ovce in koze. Vendar so koze z etološkega vidika povsem druga živalska vrsta kot ovce. Kot navaja Zagožen je ovca zelo občutljiva in plašna žival in ob preplahu beži od človeka. Matere ovce in jagnjeta se držijo v tropu skupaj.


Koza pa je za razliko radovedna žival in se človeku približa. Nikoli ni tako sita, da ne bi sprejela kakšnega priboljška,ki ji ga ponudi naključni obiskovalec.


Matere koze se držijo v svojem tropu, vkaterem je vzpostavljena hierarhija. Kozlički – mladiči se pa v začetku skrivajo v kakšnem varnem kotičku, kasneje pa oblikujejo svojo skupino; otroški vrtec kozličkov.


Ob samem porodu se obe vrsti obnašata podobno – umakneta se na miren kraj kjer ju ne motijo druge živali iz tropa in tam ovca jagnji oz. koza jari. Ta trenutek rojstva je izrednega pomena, da sta skupaj mati in novorojeni mladič in vzpostavita medsebojni stik oz. vez.


Pri tem se mati poslužuje vseh čutil, ki so pri živalih veliko bolj izostrene kot pri človeku. Mati koza spozna svojega kozlička po vonju in po obnašanju.


Vsak kozliček ima specifičen pristop do matere in do njenih seskov. Eni sesajo izredno grobo in požrešno, drugi so pri sesanju zelo obzirni in nežni.


Po sesanju se kozliček umakne od matere in gre počivat v kakšen osamljen kot, kjer ga nič ne moti. Jagenjčki se obnašajo popolnoma drugače, materi nenehno sledijo.


Kozlički so izredno igrivi in radovedni. Podobno kot pri ljudeh se tudi pri njih razvijejo različne lastnosti: bojevitost, požrešnost, igrivost…Predvsem pa se med samimi kozlički razvije skupinsko življenje. Pogosto cela skupina teče v krogu, človek dobi občutek, da se lovijo.

Predstavitev opazovanja

 
Slika 1
 

Opazovali smo 11 osebkov, od tega 3 prvesnice, 2 kozi po 2.jaritvi, 3 koze po 3. jaritvi in 3 koze po 4. jaritvi.   Koze so v prosti reji v hlevu, stalno pa jimje omogočen izpust v čredinko velikosti približno 7 arov. V hlevu je le 1 porodni boks, ki ga redkokdaj koze uporabljajo za porod in za zadrževanje v njem po porodu. V hladnem vremenu je večina porodov v hlevu na slami (običajno v kotu), če je pa zunaj topleje cca + 7º Cdo + 12 º C, pa je pri večini mater porod zunaj na travi.  


Opazovanje je trajalo 7 let. Velikost tropa je bila različnaod 2 pa do 5 plemenskih koz. Osredotočena je predvsem na obdobje pred, med in 30 dni po jaritvi. To je torej tisti čas, ko se z novorojenim kozličkom nekaj zgodi. Predvsem smo se osredotočili na verjetnost preživetja živorojenega kozlička v odvisnosti od nege in skrbi lastne matere.

Opazovali in analizirali smo obnašanja mater pred porodom,ob porodu, in 30 dni po porodu. Opazovanje in spremljanje prvih kontaktov na relaciji mati – mladič takoj po rojstvu, nega mladičev. Spremljanje zdravstvenega stanja mater pred in po porodu. Prvenstveno pa nas je zanimala skrb za živorojene kozličke in nega kozličkov od rojstva do 30. dneva starosti.


Predstavitev rezultatov opazovanja

Pri opazovanju brejih koz od presušitve (velja za mlečni tipkoz) do jaritev je zelo pomembno njihovo zdravstveno stanje. Predvsem velja opozoriti na pojav mastitisov. Mastitisi se lahko pojavijo pred ali po jaritvi. Koze spadajo med ene od najbolj inteligentnih in zvitih domačih živali.


V svojem obnašanju marsikdaj spominjajo na človeka. Poslužujejo se različnih trikov in zvijač, da dosežejo to, kar so si zamislile. Razen tega imajo razvit izreden spomin, predvsem si zelo dobro zapomnijo prijetne občutke (zauživanjenjim najbolj priljubljene krme) ali na drugi strani neprijetne občutke (bolečina ob sesanju kozličkov zaradi mastitisa). Po lastnih ugotovitvah se želijo izogniti bolečini, zato kozličkom ne pustijo sesati iz obolelega seska.  


Obnašanje pred porodom

Po navedbi strokovne literature traja brejost pri kozah 150 dni. Zanimiva so odstopanja predvsem pri prvesnicah. Najpogosteje traja brejost pri prvesnicah dalj časa, tudi do 14 dni. Priprave na porod so zelo različne.


Prvesnice so zelo nemirne in veliko meketajo. Predvsem koza, ki je sama si želi človeške družbe. Čim bolj se bliža čas poroda, tem bolj so nemirne in tem boljse „derejo”, če jih želimo pustiti same.


Če je v tropu več brejih koz skupaj se običajno obnašajo bolj zadržano, razen posameznih najbolj socializiranih osebkov. Koze najbolj navezane na rejca, si želijo njegove prisotnosti tudi ob porodu. Vendar pa poizkušnjah večina koz jari sama in to v nočnih ali zgodnjih jutranjih urah.


Obnašanje med porodom

Priprava na sam porod. Mati koza išče primeren miren prostor, kjer bo lahko v miru jarila. Zelo pomembno je, da je pri tem dejanju ostale živali iz tropa ne nadlegujejo in vznemirjajo.


Če je le možno jo zapremov ločen porodni boks, kjer bo v miru jarila in bo sama s svojimi mladiči. Pri reji na pašniku, se mati umakne za kakšen grm, drevo ali kotanjo, kjer v miruin ločeno od tropa jari.  


Po Kompanu (Reja drobnice) porod poteka v štirih fazah :

  • pripravljalna faza (1 do 3 ure) – živali so nemirne, meketajo in kopljejo po nastilu
  • lažje kontrakcije – porodni krči
  • odpiranje porodnih poti (mehčanje medeničnih vezi)
  • odtekanje porodne tekočine iz porodnega mehurja, nato se začne pravi porod

Od odtekanja porodne tekočine do konca poroda mine 1 do 1,5ure, pri večjih gnezdih pa še nekaj dlje. Poporodna faza (očiščenje) traja še1,5 ure.


Novorojene kozličke takoj po rojstvu spravimo k sesanju. Izredno pomembno je, da dobijo mlezivo, z njim pa poleg prve hrane, zaščito za prvih 14 dni življenja, dokler sami ne razvijejo imunskega sistema.


Iz lastnih izkušenj ugotavljam, da je večina porodov podobnih opisanemu. Pri problematičnih porodih pa je nujna hitra pomoč. Do problemov pride predvsem pri nepravilni legi kozličev, ko se sam porod lahko zavleče do 5 ur. Pri tako dolgotrajnem porodu pa je dostikrat vprašljivo preživetje koze in kozlička.


Obnašanje po porodu
 
Slika 2
 

Po porodu so najbolj pomembni prvi trenutki vzpostavljanja stikov med materjo in novorojenim mladičem. Mati koza začne lizati novorojenega kozlička pri glavi in ga osvobodi sluzi, ki ga obdaja. Ko mu poliže sluz znoska, sprosti nozdrvi, da lahko novorojenček samostojno in nemoteno zadiha.Sledi lizanje sluzi s celega telesa. Z lizanjem sluzi mati koza kozlička masira in s tem pospeši prekrvavitev. Zdravi in krepki kozlički se dokaj hitro po rojstvu postavijo na noge in začno iskati sesek. Mati koza jim pri tem pomagain jih z gobčkom in smrčkom usmerja v smeri seska polnega mleziva. Značilno je tudi specifično oglašanje matere koze in odziv novorojenca. 


Nato koza nadaljuje s porodom drugega intretjega kozlička. V tem vmesnem času, po rojstvu prvega do drugega, oziroma tretjega kozlička se lahko zgodi nepredviden dogodek.


Ko začne koza s porodom drugega ali tretjega kozlička lahko pride druga koza in iz radovednosti ali ljubosumnosti poliže ali celo vabi na sesanje prvorojenca ali drugorojenca.


Predvsem se tako obnašajo koze tik pred jaritvijo, ki same pričakujejo novorojenčke. Takšno dejanje ima usodne posledice za kozlička. Ker z nego druge koze novorojeni kozliček prevzame tuj vonj, vonj negovalke, ga njegova mati večne sprejme za svojega.


Zgodi se lahko celo, da ena koza doji 3 kozličke (enega ukradenega), drugi pa ostane samo eden. Kakšen teden po rojstvu je dovolj mleka za vse, kasneje ga pa zaradi večjih potreb začne primanjkovati. 


Zaradi borbe za sesek se lahko zgodi, da kozliček z zobmi poškoduje sesek, kar vodi do precejšnjih komplikacij.


Samo preživetje po rojstvu pa je odvisno od tega, ali kozliček sploh dobi mlezivo in kasneje mleko, ali pa ga mati ne sprejme.


 

Preglednica 1: Število jaritev, rojenih, živorojenih, mrtvorojenih, odstavljenih, zavrženih in % zavrženih od živorojenih kozličkov v tropu


število jaritev

število rojenih

število

živorojenih

število mrtvorojenih

število odstavljenih

število zavrženih

% zavrženih od živorojenih

28

48

44

4

44

5

10,42

 

Kot je razvidno iz preglednice je dokaj nizek delež zavrženih kozličkov glede na število živorojenih. Število odstavljenih kozličkov je zaradi posega človeške roke (sesanje mleka s pomočjo cuclja) isto kot število živorojenih kozličkov. Če poskrbimo, da kozlički v prvih urah življenja dobijo mlezivo, so izredno odporni in prenesejo marsikatero preizkušnjo. Zelo hitro se nauči „krasti” mleko pri drugih kozah, predvsem pri tistih, ki so jarile enega kozlička mlajšega od njega.



Preglednica 2: Število jaritev, rojenih, živorojenih, odstavljenih in zavrženih kozličkov posamezne koze

 

Oznaka koze

število jaritev

število rojenih

število

živorojenih

število mrtvorojenih

število odstavljenih

število zavrženih

% zavrženih od živorojenih

A

3

6

6

0

6

2

33

B

3

5

5

0

5

0

0

C

4

8

5

3

5

0

0

Č

2

3

2

1

2

0

0

D

1

1

1

0

1

0

0

E

4

6

6

0

6

0

0

F

4

7

7

0

7

2

29

G

3

5

5

0

5

0

0

H

2

4

4

0

4

1

25

I

1

2

2

0

2

0

0

J

1

1

1

0

1

0

0

 

Iz Preglednice 2 pa je razvidno, da se zavračanje kozličkov pojavlja pri istih materah in dosega dokaj visok delež od živorojenih kozličkov.


Kot glavne vzroke zavračanja ugotavljamo :

  •  mastitisi po porodu
  •  mastitisi pred porodom
  •  tuji vonj.

 

Mastitisi po porodu so v stresnih situacijah pogost pojav.Na samo zdravje koz ima največji vpliv hitra sprememba temperatur in prepih.


Podobno kot pri mastitisih pred porodom, tudi mastitisi po porodu povzročajo ob dotiku kozam materam bolečino. Zaradi tega pogosto kozličkom ne dovolijo sesati, s tem pa se zdravstveno stanje seskov samo še slabša.


Lahko se celo zgodi, da koza na eden ali oba seska presuši in mladiči ostanejo brez hrane. V takem primeru je spet nujna prisotnost rejca, ki poskrbi za hrano in preživetje kozličkov.    


Mastitisi, ki nastopijo pred porodom ob dotiku (sesanju) povzročajo kozam materam bolečino. Pri tem je potrebno molsti pred porodom in oboleli sesek pozdraviti. Če tega ne naredimo, nas isto delo čaka po porodu kozličkov, vendar pa bosta eden ali oba kozlička brez seska in seveda brez hrane.


Brez posega človeka je v tem primeru zavrženi kozliček ali celo oba kozlička obsojen na pogin. Po ozdravitvi seska tudi izgine bolečina in običajno mati koza dovoli sesanje zavrženemu kozličku ali obema kozličkoma.


Zaradi tujega vonja mati koza kozlička trajno zavrže in ga večnikoli ne sprejme. Zgodi se pa predvsem pri skupinskih jaritvah, ko imajo vse koze v skupini dostop do novorojenčkov.

 

Zaključki

Zavračanje kozličkov je prisotno v vsaki reji. Običajno zavračajo kozličke iste matere in to zaradi istih vzrokov. Najpogostejši vzrok zavračanja kozličkov je mastitis.


Mastitis povzroča kozi ob dotiku bolečino,zato mladiču ne pusti sesati in ta ostane brez hrane.


Zavrača ga lahko trajnoali le do ozdravitve mastitisa.


Drugi vzrok, ki ga ugotavljamo je tuji vonj kozlička, ki je zanj usoden. Na srečo je to zelo redek pojav. Kozlička, ki se navzame tujega vonja mati več ne sprejme. Matere, ki stalno zavračajo kozličkeiz različnih vzrokov, pa je najbolj smiselno izločiti, saj pogosto obolevajo za mastitisi.



Janez Lebar, univ. dipl. ing. kmet.