Kozje mleko

Udomačitev drobnice sega daleč pred udomačitev goveda. Kozo je človek udomačil veliko časa pred udomačitvijo drugih gospodarsko pomembnih domačih živali. Predvsem zaradi njene radovednosti mu sama udomačitev ni predstavljala velikih težav.


Danes ima reja drobnice velik pomen pri ohranitvi kulturne krajine in zmanjšanju emisij v okolje. Od tega ima korist širok krog ljudi na podeželju. Z rejo drobnice se vzdržuje obdelano in negovano travinje in v sezoni rasti ni potrebno vsak teden uporabljati vrtnih kosilnic za vzdrževanje travinja.


Samo izračunajmo koliko ur letno povzročajo te kosilnice neverjeten hrup, razen tega pa še dodatno onesnažujejo okolje z izpušnimi plini, ker jih poganja fosilno gorivo, kot neobnovljivi vir energije.


Pri reji koz danes poznamo dve usmeritvi :


  • reja mlečnega tipa koz
  • reja mesnega tipa koz.


Pri usmeritvi v rejo mlečnega tipa poznamo pri nas v Sloveniji sanski in srnasti tip koz in avtohtono drežniško pasmo koz.


 
Slika 1
 

Sanski tip


Koze v tem tipu so bele barve. Njihova mlečnost je razmeroma visoka, saj najdemo posamezne plemenice, ki molzejo tudi do 5 litrov mleka dnevno. Po podatkih, ki jih navaja Biotehniška fakulteta oddelek za zootehniko katedra za rejo drobnice je bila najvišja mlečnost 424 kg mleka z 2,7 % maščobe, 2,8 % beljakovin in 4,3 % laktoze. Omenjena mlečnost in vsebnost mlečnih sestavin je bila izračunana iz 7 kontrol mlečnosti v letu 2012.

 

Srnasti tip 



V Sloveniji sta se razvila dva podtipa. Na sliki 2 je srnasta pasma v nemškem tipu, na sliki 3 pa srnasta pasma v francoskem alpino tipu. Nemški podtip ima črno progo po celotni dolžini hrbta in repa, francoski podtip pa ima črno progo po celotni dolžini hrbta in repa, črn trebuh in črne noge do kolen. Običajno ima francoska alpino srnasta pasma črno vime in seske.


 
Slika 2
 
Slika 3
 

Mlečnost srnastega tipa koz v letu 2012 je bila po podatkih Biotehniške fakultete oddelka za zootehniko katedre za rejo drobnice pri 531 kozah vključenih v kontrolo porekla in proizvodnje 517 kg mleka s 3 % mlečne maščobe in 3 % beljakovin v mleku.


Torej je v letu 2012 bila pri srnastem tipu višja mlečnost kot pri sanskem.


Glede odkupa kozjega mleka je potrebno povedati, da v Sloveniji ni organiziranega odkupa kozjega mleka. Rejci koz usmerjeni v prirejo mleka imajo tudi predelavo mleka v mlečne izdelke : sire, skuto, jogurte, sirotko, skutne namaze pa še bi se kaj našlo.


Nekaterih proizvodov iz kozjega mleka kot pasterizirano mleko, kislo mleko, sladoled in kefir iz kozjega mleka slovenskega izvora pa na trgu nisem zasledil. V naših trgovinah se prodaja kozje mleko uvoženo s Hrvatske večinoma iz Vindije iz Varaždina. Razen tržnih rej pa imamo veliko ljubiteljskih rej, kjer si marsikje zagotovijo samopreskrbo z mlekom predvsem v vegetaciji.


Z vegetacijo je močno povezana plodnost koz za prirejo mleka, saj je parjenje sezonsko. Začne se po 15. avgustu in traja do 25. decembra, torej v tistem delu leta, ko se dnevi krajšajo. Brejost traja 5 mesecev, zato se jaritve začnejo v januarju pa trajajo vse do konca majo; izjemoma se zavlečejo v junij.


Proizvodi iz kozjega mleka (skuta, sir, jogurt, kefir, kislo mleko, sirotka…) so biološko visoko vredni, dobro prebavljivi in zdravi. Sama prebava fermentiranih kozjih izdelkov je lahka in ne obremenjuje prebavil. Zato ta hrana z lahkoto in hitro potuje skozi prebavila in je predvsem dobrodošla za večerjo. Že v zgodovini prvih civilizacij so pripisovali zdravilne učinke kozjega mleka.


Priporočali so ga za dojenčke in za otroke, ki so pogosto obolevali zaradi bronhitisa in drugih respiratornih obolenj. Pravtako se priporoča za bolnike in rekonvalescente. Tisti, ki so uživali kozje mleko in fermentirane kozje izdelke vedo povedati o pozitivnih učinkih mleka in fermentiranih izdelkov na zdravje in počutje.


Koze so edine domače živali, ki ne zbolijo za rakom, pri njih niso našli niti karcenogenih tvorb. Zato so tudi vsi izdelki iz kozjega mleka izredno zdravi in dragoceni v prehrani ljudi. 



Janez Lebar un.dipl.inž.kmet.